»Še vedno ne morem verjeti, da se snema TV-nadaljevanka po knjigi, ki sem jo jaz napisal. Moje srednješolske sanje so se uresničile.«

»Stanley je od nekdaj bolje funkcioniral, če je imel dobrega scenarista, on pa je imel funkcijo urednika. V lasti imam grozno različico Stez slave, ki jo je napisal, da bi film naredil bolj komercialen. Če bi snemali po tistem scenariju, bi Stanley danes morda še vedno živel v svojem brooklynskem stanovanju, ne pa v graščini v Angliji ...«

»Ko sedem, da bi napisal knjigo, si ne rečem: 'Ustvaril bom umetnino'. Napišem jo, ker obstaja neka laž, ki jo hočem razkrinkati, neko dejstvo, na katero hočem opozoriti.«

»Če želite prebrati knjigo, ki še ni napisana, jo napišite!«

»Te knjige nisem napisal kot izrecno svarilo, napisal sem jo, ker sem hotel ubesediti idejo, da se stvari, ki se dogajajo v mojem romanu, dogajajo vedno znova skozi zgodovino, in da moramo morda poglobiti svoj odziv na tovrstne ideje.«

»To je zgodba, ki sem jo vedno želel povedati. Ko sem jo sestavljal, sem jo gledal kot film in zato napisal scenarij.«

»Ne vem, kaj bi rekel psihoanalitik, vem pa, da sem hotel knjigo v knjigi, ki se mi ne bo zdela dobra. Hotel sem, da bralec dojame, da je Anomalija, ki jo je napisal Victor Miesel, zelo drugačna od Anomalije, ki jo berejo.«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«

»Res mi gre na živce, kadar se otroške knjige končajo z razkritjem, da so bile vse samo sanje. Če bi bil še vedno otrok, bi si rad predstavljal, da obstajajo čarobne stvari. Zakaj bi kdo hotel brati zgodbo o fantu, ki si je izmislil neko drugo zgodbo?«